Zakaj je bolje biti konsistenten kot popoln
V življenju pogosto mislimo, da moramo biti v vsem popolni – popolni v službi, v odnosih, pri uresničevanju svojih ciljev in v tem, kako izgledamo. To iskanje popolnosti nas lahko hitro spravi v stanje nejevolje, saj je ideal popolnosti nekaj, kar je skorajda nedosegljivo. Kaj pa, če ti povemo, da je tisto, kar te dejansko pripelje do uspeha in notranjega zadovoljstva, vztrajnost in doslednost, ne pa neskončno lovljenje popolnosti? Spodaj si preberi, zakaj je konsistentnost veliko bolj pomembna in kako ti lahko pomaga živeti bolj mirno in izpopolnjeno življenje.
Popolnost je nerealna, konsistentnost pa je dosegljiva
Bilo bi res čudovito, če bi lahko v vseh pogledih svojega življenja dosegli popolnost – popolna postava, popolna služba, popolno razmerje. Ampak, bodimo realni: popolnost je nekaj, kar ne obstaja. Vsakdo ima svoje napake, slabosti in trenutke, ko stvari ne gredo po načrtih. Skrivnost uspeha in sreče ni v tem, da smo popolni, ampak v tem, da se vsak dan trudimo biti boljši in doslednejši v svojih dejanjih. Konsistentnost namreč pomeni, da vsak dan daješ svoj maksimum, tudi če ni vse »popolno«. Z vsakim majhnim korakom, ki ga narediš, si bližje svojemu cilju. Pri konsistentnosti se torej osredotočaš na napredek, ne na popolnost. In to je nekaj, kar lahko vsakdo doseže.
Konsistentnost gradi navade, popolnost pa lahko vodi v obup
Za dolgoročen uspeh so navade ključnega pomena. Ne gre toliko za to, kako hitro nekaj dosežeš, ampak kako dosledno si pripravljen/a delati na tem. Pomisli na športnike – nihče ne postane odličen čez noč. Potrebna so leta trdega dela, ponavljanja in vztrajnosti. Če bi se športnik odločil, da bo od danes naprej popoln, bi bil hitro razočaran, ker popolnost preprosto ni dosegljiva čez noč. A ko se osredotočiš na majhne, dosledne korake, ki jih opraviš vsak dan, se izgradijo navade, ki te postopoma pripeljejo do tvojih ciljev. Popolnost pa pogosto pomeni, da si postaviš nerealne cilje, ki jih težko dosežeš, kar lahko vodi v frustracijo in obup. Osredotoči se torej na to, da vsak dan narediš nekaj dobrega zase, in v kratkem času boš opazil/a ogromno izboljšanje.
Popolnost ustavi tvojo rast, konsistentnost pa omogoči razvoj
Ko se osredotočiš na popolnost, se pogosto zatakneš v iskanju »idealnega trenutka«, »idealnih pogojev« ali »popolnega načrta«. To lahko vodi do točke, iz katere se nikoli ne premakneš. Na drugi strani pa doslednost pomeni, da začneš, tudi če ne veš vsega ali če pogoji niso popolni. Z doslednostjo postaneš boljši v tistem, kar počneš, tudi če nikoli ne dosežeš popolnosti. V konsistentnem procesu ustvarjaš boljšo različico sebe, ker se učiš na napakah in izboljšuješ svoje spretnosti.
Konsistentnost omogoča prilagodljivost, popolnost pa ustvarja pritisk
Popolnost zahteva, da vse narediš »po pravilih«, brez napak. To pa je lahko zelo omejujoče. V svetu, kjer se stvari nenehno spreminjajo in se moraš prilagajati novim izzivom, popolnost ni vedno realna izbira. Na drugi strani pa doslednost pomeni, da si pripravljen/a sprejeti spremembe, se prilagoditi novim okoliščinam in vztrajati, četudi stvari ne gredo vedno po planu. Konsistentnost ti omogoča, da se učiš iz napak in rasteš, medtem ko te popolnost pogosto ovira v tem procesu. Če nekaj ne gre popolnoma po tvoje, to še ne pomeni, da ne napreduješ – preprosto pomeni, da si na poti naletel/a na oviro in da moraš poiskati nov način.
Na koncu je izjemnega pomena tudi to, da se zavedaš, da lahko popolnost prinese ogromno stresa in nezadovoljstva. Vedno boš namreč čutil/a, da moraš narediti več, bolje, popolno – in to je lahko izčrpavajoče. Po drugi strani pa boš veliko bolj srečen/a, če sprejmeš, da je življenje pot, ki je sestavljena iz majhnih korakov, napak in napredka. Biti dosleden pomeni, da si pripravljen/a uživati v procesu, ne samo v cilju. Nič ni bolj sproščujočega kot vedeti, da si vsak dan dal/a svoj maksimum in si vsak dan nekoliko boljši/a, tudi če stvari niso vedno popolne.
