Svet biotikov

Črevesna mikrobiota in njena homeostaza sta ključni za zdravje. Vse več kliničnih študij in dokazov potrjuje, da lahko probiotiki, prebiotiki in postbiotiki preprečujejo in zdravijo različne bolezni, vendar jih je trenutno mogoče uporabljati le kot prehranska dopolnila, in ne kot zdravila, kar omejuje njihovo uporabo na medicinskem področju.

Človeška črevesna mikrobiota je zapleten ekosistem, ki ga sestavljajo trilijoni mikroorganizmov, vključno z bakterijami, virusi, glivami in drugimi mikrobnimi organizmi. Ta bujni raznoliki mikrobiom se je razvil skupaj s človekom, oblikujejo pa ga naša fiziologija, prehrana in način življenja. Mikrobiota opravlja številne vloge v črevesju, njena homeostaza pa je nepogrešljiv vidik zdravja. Nedavne znanstvene raziskave so razkrile, da je homeostaza črevesne mikrobiote ključna za uravnavanje vnetnih procesov, vzdrževanje presnovne homeostaze ter zorenje in uravnavanje imunskega sistema. Vendar lahko motnje v homeostazi črevesne mikrobiote, ki jih imenujemo disbioza, prispevajo k razvoju številnih bolezni. To so na primer vnetna črevesna bolezen (IBD), debelost, sladkorna bolezen tipa 2, pa tudi sistemske bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, nekaterimi vrstami raka in nevrodegenerativnimi motnjami.

»Biotiki« je splošen pojem, ki vključuje različne snovi in mikroorganizme, ki pozitivno vplivajo na žive organizme, zlasti na zdravje ljudi. Zdravje črevesja je ključno za splošno zdravje, probiotiki, prebiotiki in postbiotiki pa so osrednji akterji pri ohranjanju ravnovesja črevesne mikroflore. Čeprav jih pogosto omenjamo skupaj, je pomembno razumeti njihove razlike in vloge.

• Antibiotiki – snovi, ki zavirajo rast bakterij ali jih uničujejo. Uporabljamo jih za zdravljenje bakterijskih okužb. Razlikujejo se po spektru delovanja (na katere vrste bakterij učinkujejo) in mehanizmu delovanja (kako uničujejo bakterije). Pomembno je poudariti, da z antibiotiki ne zdravimo virusnih okužb.
• Probiotiki – živi mikroorganizmi (najpogosteje bakterije), ki imajo ob zadostnem uživanju pozitiven učinek na zdravje gostitelja. Največkrat jih najdemo v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir in kislo zelje. Pomagajo ohranjati ravnovesje črevesne mikrobiote, krepijo imunski sistem in izboljšujejo prebavo.
• Prebiotiki – neprebavljive sestavine hrane, ki spodbujajo rast in aktivnost koristnih bakterij v črevesju. Večinoma so to vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitih. Prebiotiki »hranijo« probiotike in tako povečajo njihovo učinkovitost.
• Sinbiotiki – izdelki, ki vsebujejo tako probiotike kot prebiotike, zaradi česar imajo sinergijski učinek.
• Postbiotiki – bioaktivne spojine, ki jih proizvajajo živi mikroorganizmi. Lahko gre za presnovke, delce celic ali strukturne sestavine. Postbiotiki so »stranski proizvodi« fermentacije probiotikov in pozitivno vplivajo na zdravje. Postbiotiki ne vsebujejo živih organizmov. Lahko so encimi, organske kisline, bakteriocini, vitamini.

Probiotiki so torej koristni živi mikrobi, prebiotiki so hrana za te mikrobe, postbiotiki pa so koristne spojine, ki jih probiotiki proizvedejo. Vsaka od teh skupin ima posebno vlogo v simbiotičnem odnosu s človeškim gostiteljem in pomembno prispeva k splošni homeostazi telesa.

Zakaj jih uporabljamo?

• Antibiotiki: 
• Za zdravljenje bakterijskih okužb.
• Za preprečevanje okužb med kirurškimi posegi.
• Probiotiki – »živi pomočniki«:
• Za izboljšanje prebave.
• Za krepitev imunskega sistema.
• Za zdravljenje in preprečevanje driske.
• Za pomoč pri vnetnih črevesnih boleznih.
• Prebiotiki – »hrana za koristne bakterije«
• Za izboljšanje črevesnega zdravja.
• Za spodbujanje rasti koristnih bakterij.
• Za izboljšanje absorpcije mineralov.
• Za uravnavanje sladkorja v krvi.
• Postbiotiki – »proizvodi fermentacije«:
• Za krepitev imunskega sistema.
• Za zmanjševanje vnetnih procesov.
• Za izboljšanje celovitosti črevesne pregrade.

Glavne razlike

• Probiotiki so živi mikroorganizmi, prebiotiki so hrana za te mikroorganizme, postbiotiki pa so proizvodi njihove aktivnosti.
• Probiotiki neposredno vplivajo na sestavo črevesne mikroflore, prebiotiki vplivajo posredno, postbiotiki pa delujejo prek svojih bioaktivnih spojin.

Probiotiki, prebiotiki in postbiotiki so skupaj močna ekipa za ohranjanje zdravja črevesja. Da bi dosegli in ohranili optimalno zdravje, moramo v prehrano vključiti različna živila, bogata s temi sestavinami.

Viri:

• Ji J, Jin W, Liu SJ, Jiao Z, Li X. Probiotics, prebiotics, and postbiotics in health and disease. MedComm (2020). 2023 Nov 4;4(6):e420. doi: 10.1002/mco2.420. PMID: 37929014; PMCID: PMC10625129.
• Selber‐Hnatiw S, Rukundo B, Ahmadi M, et al. Human gut microbiota: toward an ecology of disease. Review. Front Microbiol. 2017;8.
• Gomaa EZ. Human gut microbiota/microbiome in health and diseases: a review. Antonie Van Leeuwenhoek. 2020 Dec;113(12):2019-2040. doi: 10.1007/s10482-020-01474-7. Epub 2020 Nov 2. PMID: 33136284.
• DeGruttola AK, Low D, Mizoguchi A, Mizoguchi E. Current Understanding of Dysbiosis in Disease in Human and Animal Models. Inflamm Bowel Dis. 2016 May;22(5):1137-50. doi: 10.1097/MIB.0000000000000750. PMID: 27070911; PMCID: PMC4838534.
• Lin L, Zhang J. Role of intestinal microbiota and metabolites on gut homeostasis and human diseases. BMC Immunol. 2017 Jan 6;18(1):2. doi: 10.1186/s12865-016-0187-3. PMID: 28061847; PMCID: PMC5219689.
• Lin K, Zhu L, Yang L. Gut and obesity/metabolic disease: Focus on microbiota metabolites. MedComm (2020). 2022 Sep 1;3(3):e171. doi: 10.1002/mco2.171. PMID: 36092861; PMCID: PMC9437302.
• Gibson GR, Hutkins R, Sanders ME, et al. Expert consensus document: the International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics (ISAPP) consensus statement on the definition and scope of prebiotics. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2017;14(8):491‐502.
• Salminen S, Collado MC, Endo A, et al. The International Scientific Association of Probiotics and Prebiotics (ISAPP) consensus statement on the definition and scope of postbiotics. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2021;18(9):649‐667.
• Chaluvadi S, Hotchkiss AT, Yam KL. Chapter 36 ‐ Gut Microbiota: impact of probiotics, prebiotics, synbiotics, pharmabiotics, and postbiotics on human health. In: Watson RR, Preedy VR, eds. Probiotics, Prebiotics, and Synbiotics. Academic Press; 2016:515‐523.