Melisa v tradicionalni uporabi –zelišče, ki pomirja prebavo in um

Melisa (Melissa officinalis) je že več stoletij cenjeno zelišče zaradi svojih zdravilnih lastnosti, zlasti v ljudski medicini sredozemskih kultur. Zapisi o njenih zdravilnih učinkih in koristih segajo vse v antično Grčijo in Rim, kjer so jo cenili predvsem zaradi pomirjajočih učinkov na prebavo in pozitivnega vpliva na mentalno počutje.  

Kar je pri melisi še posebej zanimivo, je njena prilagodljivost. Gre za rastlino, ki jo je enostavno gojiti, zato je odlična izbira za zeliščarske začetnike. Čeprav je tako preprosta za vzgojo, pa je njena biološka sestava izredno pestra in kompleksna, kar ji omogoča številne koristi za zdravje.

Zaradi česa je melisa tako posebna?

V tradicionalni medicini so meliso cenili zaradi njenega izjemno širokega spektra učinkovin, ki se večinoma skrivajo v njenih nežnih listih. Prav ti listi namreč vsebujejo pravo zakladnico pomembnih bioaktivnih snovi (polifenole, flavanoide, tritepene, tanine …) in eterično olje melise, ki je posebno tudi zato, ker je sestavljeno iz več kot 30 različnih komponent, kar nakazuje na kompleksnost te rastline.

Zaradi svoje kompleksne sestave melisa lahko izkazuje številne koristne učinke. Deluje pomirjevalno, antioksidativno, antibakterijsko in celo protivirusno. V starih zapisih navajajo njeno uporabo za spodbujanje menstruacije, blaženje krčev (antispazmodično delovanje) in za lajšanje najrazličnejših tegob – od napenjanja in prebavnih motenj do aritmije, bronhitisa, omotice, nespečnosti in glavobolov.

Ni čudno, da je melisa ostala eno najbolj priljubljenih zelišč tudi v sodobni naravni medicini. Kljub svoji nežnosti ima močan učinek – pomiri, razbremeni in podpre telo takrat, ko to najbolj potrebujemo.

Melisa in prebava: naravna pomoč pri blagih prebavnih težavah

Melisa, znana tudi kot citronka, se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini za prebavne težave. Danes pa jo priznavajo tudi uradne zdravstvene institucije.

Odbor za rastlinska zdravila pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) priporoča uporabo listov melise pri blagih prebavnih težavah, kot so napihnjenost in vetrovi. Poleg tega Evropska znanstvena kooperativa za fitoterapijo (ESCOP) priporoča uporabo melise za simptomatsko zdravljenje splošnih prebavnih težavah, vključno z manjšimi črevesnimi krči.

Ta priporočila temeljijo na tradicionalni uporabi, kar pomeni, da kliničnih študij sicer res še ni bilo dovolj, vendar je učinek verjeten in smiseln, glede na mehanizem delovanja in dolgoletne dokaze o varni uporabi že 30 let, od tega vsaj 15 let v EU.

Čeprav je raziskav o melisi in njenem učinku še premalo, da bi popolnoma razumeli mehanizme in učinkovitost melise, pa obstoječe študije in dolgoletna praksa nakazujejo, da melisa lahko vpliva na moč in frekvenco krčenja črevesja. 

Poleg tega ima antispazmodične lastnosti, kar pomeni, da pomaga pri sproščanju gladkih mišic in blagodejno vpliva na napenjanje, bolečine ter krče pri ljudeh s preveč aktivnim črevesjem (npr. s sindromom razdražljivega črevesja). 

Melisa –zelišče za um in blaženje tesnobe

V tradicionalni azijski medicini se melisa že dolgo uporablja tudi kot podpora pri duševnem ravnovesju, pri težavah, kot so depresija, anksioznost, nespečnost, razbijanje srca zaradi stresa in splošna napetost. 

Na tem področju je celo opravljenih več kliničnih študij kot na področju vpliva melise na prebavni sistem. Rezultati teh raziskav potrjujejo njen pomirjevalni učinek, blago antidepresivno delovanje in zaščitni vpliv na možgane. Nekatere študije kažejo tudi na izboljšanje razpoloženja, kognitivnih sposobnosti in spomina.

Tu imajo pomembno vlogo fenolne spojine, zlasti rožmarinska kislina, ki naj bi vplivala na več pomembnih poti v telesu, vključno z vplivom na serotonin – živčni prenašalec, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, spanja in tudi prebave. Namreč kar 90 % serotonina nastaja v črevesju in je ključen pri nadzoru peristaltike ter občutku bolečine. 

Hkrati vemo, da so črevesje in možgani močno povezani prek črevesno-možganske osi, zato lahko stanje serotonina v črevesju posredno vpliva na naše mentalno počutje.

Melisine spojine prav tako povečajo raven GABA, še enega živčnega prenašalca, ki deluje kot zavora našemu živčnemu sistemu, zato ima pomirjevalni učinek, zmanjša občutek tesnobe in izboljša spanec. 

Impresivni učinki za tako nežno rastlino, kajne?

Melisa je torej zelišče, katere pomirjevalne lastnosti podpirajo tako prebavo kot duševno zdravje. Čeprav ta nežna in dišeča rastlina za sabo nima še veliko kliničnih študij, pa praksa in predvsem dolgoletna tradicionalna uporaba kažeta, da je melisa lahko izjemno dragocena podpora, zlasti ko jo vključimo kot del širše strategije pri zmanjšanju prebavnih težav in lajšanju stresa.

Viri:

 Aubert P, Guinobert I, Blondeau C, Bardot V, Ripoche I, Chalard P, Neunlist M. Basal and Spasmolytic Effects of a Hydroethanolic Leaf Extract of Melissa officinalis L. on Intestinal

Dolatabadi F, Abdolghaffari AH, Farzaei MH, Baeeri M, Ziarani FS, Eslami M, Abdollahi M, Rahimi R. The Protective Effect of Melissa officinalis L. in Visceral Hypersensitivity in Rat Using 2 Models of Acid-induced Colitis and Stress-induced Irritable Bowel Syndrome: A Possible Role of Nitric Oxide Pathway. J Neurogastroenterol Motil. 2018 Jul 30;24(3):490-501. doi: 10.5056/jnm17035. PMID: 29879761; PMCID: PMC6034661.

European Medicine Agency: Community Herbal Monograph on Melissa officinalis L., Folium. 2013: https://www.ema.europa.eu/en/documents/herbal-summary/melissa-leaf-summary-public_en.pdf 

European Scientific Cooperative on Phytotherapy: ESCOP Monograph on Melissae Folium. Exeter, England, 2013.

Ghazizadeh J, Sadigh-Eteghad S, Marx W, Fakhari A, Hamedeyazdan S, Torbati M, Taheri-Tarighi S, Araj-Khodaei M, Mirghafourvand M. The effects of lemon balm (Melissa officinalis L.) on depression and anxiety in clinical trials: A systematic review and meta-analysis. Phytother Res. 2021 Dec;35(12):6690-6705. doi: 10.1002/ptr.7252. Epub 2021 Aug 27. PMID: 34449930.

Motility: An Ex Vivo Study. J Med Food. 2019 Jul;22(7):653-662. doi: 10.1089/jmf.2018.0154. Epub 2019 Apr 16. PMID: 30990736; PMCID: PMC6653806.

Miraj S, Rafieian-Kopaei, Kiani S. Melissa officinalis L: A Review Study With an Antioxidant Prospective. J Evid Based Complementary Altern Med. 2017 Jul;22(3):385-394. doi: 10.1177/2156587216663433. Epub 2016 Sep 11. PMID: 27620926; PMCID: PMC5871149.

Petrisor G, Motelica L, Craciun LN, Oprea OC, Ficai D, Ficai A. Melissa officinalis: Composition, Pharmacological Effects and Derived Release Systems-A Review. Int J Mol Sci. 2022 Mar 25;23(7):3591. doi: 10.3390/ijms23073591. PMID: 35408950; PMCID: PMC8998931.