Le malo mineralov ima toliko razli\u010dnih vlog kot cink. Cink (Zn) je esencialni mineral, kar pomeni, da ga moramo dobiti s hrano. Je drugi najbolj raz\u0161irjeni element v telesu, za \u017eelezom. Priporo\u010deni dnevni vnos cinka niha, toda po podatkih agencije EFSA naj bi bil referen\u010dni vnos za mo\u0161ke od 9,4 do 16,3 mg\/dan, za \u017eenske pa od 7,5 do 12,7 mg\/dan. Preveliki odmerki cinka (ve\u010d kot 150 mg\/dan) lahko spro\u017eijo prebavne te\u017eave. Dolgotrajno u\u017eivanje ve\u010d kot 60 mg cinka na dan pa lahko ovira absorpcijo bakra.<\/p>\n\n\n\n
Po ocenah je pribli\u017eno 17 do 20 % svetovnega prebivalstva izpostavljenega tveganju pomanjkanja cinka. Prevalenca nezadostnega vnosa cinka je najve\u010dja v ju\u017eni Aziji (30 %) in Afriki (26 %), v dr\u017eavah z visokim dohodkom pa je ocenjena na 8 %. Pomanjkanje cinka ima lahko razli\u010dne simptome: upo\u010dasnjeno rast, alopecijo, drisko, zapoznelo spolno dozorevanje, impotenco, o\u010desne lezije, zmanj\u0161an apetit ter izgubo vonja in okusa. Pri odraslih, zlasti starej\u0161ih, lahko pomanjkanje cinka povzro\u010di po\u010dasnej\u0161e celjenje ran in kognitivne motnje. Te te\u017eave se pojavijo tudi, \u010de so koncentracije cinka v krvi normalne, vendar bli\u017eje spodnji meji. Nekatere skupine so zaradi pomanjkanja cinka bolj ogro\u017eene, med drugim posamezniki, ki u\u017eivajo prete\u017eno rastlinsko hrano, nose\u010dnice ali doje\u010de matere, starej\u0161i odrasli, osebe z gastrointestinalnimi motnjami ali tiste, ki so prestale bariatri\u010dno operacijo, ter osebe z motnjo u\u017eivanja alkohola.<\/p>\n\n\n\n
Cinka je veliko v \u017eivilih \u017eivalskega izvora, kot so meso, ostrige, jetra in jajca. Iz hrane v prebavilih se absorbira v krvni obtok ter se s krvnimi beljakovinami prena\u0161a do ustreznih tkiv in organov. V hrani rastlinskega izvora ga najdemo v fi\u017eolu, \u017eitih in semenih, vendar je njegova uporaba te\u017eja zaradi vsebnosti fitata, ki ve\u017ee cink in zavira absorpcijo.<\/p>\n\n\n\n
Cink zaradi svojega \u0161irokega razpona u\u010dinkov na na\u0161e telo velja za enega od \u017eivljenjsko pomembnih mineralov. Ko govorimo o njegovih vlogah v telesu, je najbolj znano njegovo antioksidativno delovanje, saj varuje celice pred oksidativnimi po\u0161kodbami. Pomembno vlogo ima pri zdravljenju ran in ohranjanju zdravja ko\u017ee, saj pomaga pri celjenju in deluje protivnetno. Cink je pomemben pri ve\u010d fiziolo\u0161kih funkcijah, kot so delitev celic, sinteza beljakovin ter sinteza DNK in RNK. Odgovoren je tudi za izra\u017eanje razli\u010dnih genov, saj imajo \u0161tevilni prepisovalni dejavniki receptorje za cink. Zato pravimo, da je cink nujen za normalno rast in razvoj. Vendar je treba poudariti, da ima cink na na\u0161e telo \u0161e veliko \u0161ir\u0161i vpliv.<\/p>\n\n\n\n
Z aktivacijo in proizvodnjo limfocitov T, ki so odgovorni za boj proti patogenim mikroorganizmom, podpira imunski sistem. Cink uravnava znotrajceli\u010dne signalne poti prirojenih in adaptivnih imunskih celic.<\/p>\n\n\n\n
Pomemben je tudi kot podpora endokrinemu sistemu. Cink je namre\u010d nujen za nastanek in strukturno stabilnost inzulina. Zato je v celicah beta trebu\u0161ne slinavke ve\u010d cinka. Cinkovi ioni delujejo na inzulinsko signalno pot ter stimulirajo lipogenezo in vnos glukoze v adipocitih. Cink ima pomembno vlogo pri presnovi \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov, na primer pri anabolizmu beljakovin ter pove\u010danju bazalne presnove in rasti kosti pri otrocih. Uravnava sintezo \u0161\u010ditnico stimulirajo\u010dega hormona (TSH). Zato se pri pomanjkanju cinka v telesu zmanj\u0161a raven TSH, serumskega trijodtironina (T3) in tiroksina (T4). Nekatere \u0161tudije nakazujejo, da je kroni\u010dno pomanjkanje cinka lahko vzrok subklini\u010dne hipotiroze.<\/p>\n\n\n\n
Ta mineral igra pomembno vlogo tudi pri plodnosti, zlasti pri mo\u0161kih. Zaradi svojega na\u010dina delovanja bi lahko bil pomemben dejavnik pri prepre\u010devanju in zdravljenju mo\u0161ke neplodnosti.<\/p>\n\n\n\n
Visoke koncentracije cinka najdemo v \u010dlove\u0161ki o\u010desni mre\u017enici. \u0160tudije so pokazale povezavo med visokim vnosom antioksidantov, vklju\u010dno s cinkom, in zmanj\u0161anim tveganjem za starostno degeneracijo rumene pege (AMD), ki je glavni vzrok izgube vida. Po ugotovitvah \u0161tudij lahko u\u017eivanje prehranskih dopolnil z antioksidanti, vklju\u010dno s cinkom, prispeva k upo\u010dasnitvi napredovanja AMD in prepre\u010devanju po\u0161kodb mre\u017eni\u010dnih celic.<\/p>\n\n\n\n
Zlasti pomemben pa je vpliv cinka na \u017eiv\u010devje. Cink je namre\u010d pomemben za normalen razvoj in delovanje centralnega \u017eiv\u010devja. Pomanjkanje cinka vpliva na homeostazo cinka v mo\u017eganih, kar povzro\u010di spremembe v vedenju, u\u010denju, umskih sposobnostih in pove\u010da tveganje za pojav epilepti\u010dnih kr\u010dev. Depresija in tesnoba sta danes najpogostej\u0161i du\u0161evni motnji. Sta posledica na\u0161ega na\u010dina \u017eivljenja sloga in kroni\u010dnega stresa. Vendar je mogo\u010de, da so prehranski primanjkljaji, ki so po drugi strani posledica zahodnja\u0161kega na\u010dina \u017eivljenja in kroni\u010dnega pomanjkanja mikrohranil (zlasti mineralov), prav tako eden od vzrokov za pogostej\u0161e pojavljanje anksioznosti in depresije. Tako je bilo dokazano, da nezadosten vnos cinka s hrano ali nizka raven cinka v krvi prispevata k depresiji med \u0161tudentkami ter da je cink nujen kofaktor za zagotavljanje pravilnega delovanja \u0161tevilnih encimov, ki opravljajo klju\u010dne funkcije v mo\u017eganih, in je vklju\u010den v ve\u010d strukturnih elementov. Metaanaliza na podlagi devetih \u0161tudij, ki so ocenjevale povezavo med u\u017eivanjem cinka in anksioznostjo, je pokazala, da imajo bolniki z anksioznostjo ni\u017eje ravni cinka v serumu. Dosedanje raziskave ka\u017eejo na pogosto pomanjkanje cinka med psihiatri\u010dnimi bolniki in nakazujejo njegov pomen v signalnih poteh v mo\u017eganih. Po drugi strani ne gre pozabiti, da je lahko cink v prevelikih odmerkih tudi mo\u010dan nevrotoksin.<\/p>\n\n\n\n
Alzheimerjeva bolezen je multifaktorska kroni\u010dna nevrodegenerativna bolezen in je v skoraj 95 % primerov najpogostej\u0161i vzrok demence. Navadno se pojavi s starostjo, lahko pa tudi prej zaradi genetske nagnjenosti. \u0160e vedno potekajo prizadevanja za odkritje njenih povzro\u010diteljev. Eden od predlaganih mehanizmov nastanka je pomanjkanje cinka, ki je navadno v velikih koli\u010dinah prisoten v neokorteksu. Toda mnenja in raziskave na to temo se precej razlikujejo. Prevelike koli\u010dine cinka lahko pove\u010dajo nastajanje beta-amiloidnih oblog, ki so po eni od teh teorij vzrok te bolezni. Po drugi strani ima cink nevroprotektivni u\u010dinek in je potreben za delovanje \u0161tevilnih encimov v mo\u017eganih. Zato lahko njegovo pomanjkanje vpliva na zmanj\u0161ano aktivnost teh encimov, tudi tistih, ki sodelujejo pri sintezi nevrotransmiterjev (kot je acetilholin). Pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni je zato zelo pomembno, da smo pozorni na uporabljene odmerke cinka, da ne dose\u017eemo nasprotnega u\u010dinka.<\/p>\n\n\n\n
Multipla skleroza (MS) je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade mielinsko ovojnico \u017eiv\u010dnih vlaken. Cink je klju\u010den pri uravnavanju imunskega sistema. Znan je po svoji sposobnosti vplivanja na aktivnost celic T, ki imajo osrednjo vlogo pri vnetnih odzivih pri MS. Raziskave so pokazale, da lahko cink uravnava vnetne procese, kar utegne biti koristno za bolnike z MS, saj je vnetje eden glavnih vzrokov za napredovanje bolezni. Vendar je tako kot pri Alzheimerjevi bolezni treba opozoriti, da imajo lahko previsoke koncentracije cinka v telesu negativen vpliv.<\/p>\n\n\n\n
Viri:<\/p>\n\n\n\n
Abdelmoneam et al., The inverse correlation between serum zinc levels and depression severity in Egyptian adolescent students: a case\u2013control study; Egypt J Neurol Psychiatry Neurosurg 2024; 60:139 https:\/\/doi.org\/10.1186\/s41983-024-00915-8<\/u><\/a>).<\/p>\n\n\n\n Ali Azargoonjahromi, A systematic review of the association between zinc and anxiety, Nutrition Reviews, Volume 82, Issue 5, May 2024, Pages 612\u2013621, https:\/\/doi.org\/10.1093\/nutrit\/nuad076<\/u><\/a> <\/p>\n\n\n\n Allouche-Fitoussi D, Breitbart H. The role of zinc in male fertility. Int J Mol Sci. 2020;21:7796.<\/p>\n\n\n\n Betsy A, Binitha M, Sarita S. Zinc deficiency associated with hypothyroidism: an overlooked cause of severe alopecia. Int J Trichol. 2013;5:40\u20132.<\/p>\n\n\n\n Devarshi, P.P.; Mao, Q.; Grant, R.W.; Hazels Mitmesser, S. Comparative Absorption and Bioavailability of Various Chemical Forms of Zinc in Humans: A Narrative Review. Nutrients 2024, 16, 4269. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu16244269<\/u><\/a>).<\/p>\n\n\n\n Fukunaka A, Fujitani Y. Role of zinc homeostasis in the pathogenesis of diabetes and obesity. Int J Mol Sci. 2018;19:476.<\/p>\n\n\n\n Fukunaka A, Fujitani Y. Role of zinc homeostasis in the pathogenesis of diabetes and obesity. Int J Mol Sci. 2018;19:476.<\/p>\n\n\n\n Kawahara, M.; Kato-Negishi, M.; Tanaka, K.-i. Dietary Trace Elements and the Pathogenesis of Neurodegenerative Diseases. Nutrients 2023, 15, 2067. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu15092067<\/u><\/a><\/p>\n\n\n\n Kawahara, M.; Kato-Negishi, M.; Tanaka, K.-i. Dietary Trace Elements and the Pathogenesis of Neurodegenerative Diseases. Nutrients 2023, 15, 2067. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu15092067<\/u><\/a><\/p>\n\n\n\n Kumssa, D.B.; Joy, E.J.; Ander, E.L.; Watts, M.J.; Young, S.D.; Walker, S.; Broadley, M.R. Dietary calcium and zinc deficiency risks are decreasing but remain prevalent. Sci. Rep. 2015, 5, 10974. [CrossRef]).<\/p>\n\n\n\n Lata Kanyal Butola et al., Int. J. Res. Pharm. Sci., 2020, 11 (SPL4), 1505-1514<\/p>\n\n\n\n Lin P-H, Sermersheim M, Li H, Lee PHU, Steinberg SM, Ma J. Zinc in wound healing modulation. Nutrients. 2017;10:16.<\/p>\n\n\n\n Lucy I. Stiles1 \u00b7 Kevin Ferrao1 \u00b7 Kosha J. Mehta2, Role of zinc in health and disease, Clinical and Experimental Medicine 2024; 24:38 https:\/\/doi.org\/10.1007\/s10238-024-01302-6<\/u><\/a><\/p>\n\n\n\n Saper RB, Rash R. Zinc: an essential micronutrient. Am Fam Physician. 2009;79:768.<\/p>\n\n\n\n Severo JS, Morais JBS, de Freitas TEC, Andrade ALP, Feitosa MM, Fontenelle LC, et al. The role of zinc in thyroid hormones metabolism. Int J Vitam Nutr Res. 2019; 89:80\u20138.<\/p>\n\n\n\n Shahid MA, Ashraf MA, Sharma S. Physiology, thyroid hormone. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 [cited 2023 Jan 17]. Available from: http:\/\/www. ncbi. nlm. nih. gov\/ books\/ NBK50 0006\/.<\/p>\n\n\n\n Wang, B.; Fang, T.; Chen, H. Zinc and Central Nervous System Disorders. Nutrients 2023, 15, 2140. https:\/\/doi.org\/10.3390\/nu15092140<\/u><\/a>)<\/p>\n\n\n\n Wessells, K.R.; Brown, K.H. Estimating the global prevalence of zinc deficiency: Results based on zinc availability in national food supplies and the prevalence of stunting. PLoS ONE 2012, 7, e50568. [CrossRef] [PubMed];<\/p>\n\n\n\n Wessels I, Maywald M, Rink L. Zinc as a gatekeeper of immune function. Nutrients. 2017;9:1286.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"