\u010ceprav se pogosto govori o pomenu magnezija za splo\u0161no zdravje, statistike ka\u017eejo, da skoraj 20 odstotkov Evropejcev z vsakodnevno prehrano ne zau\u017eije dovolj tega minerala, ki je nujen za pravilno delovanje telesa. Ponavljajo\u010de se redukcijske diete, neuravnote\u017eena prehrana, izpu\u0161\u010danje obrokov in na splo\u0161no slabe prehranjevalne navade so dejavniki, ki lahko povzro\u010dijo pomanjkanje magnezija.<\/p>\n\n\n\n
Potrebe po magneziju se skozi \u017eivljenje spreminjajo. Po najnovej\u0161ih priporo\u010dilih povpre\u010dna zdrava odrasla oseba potrebuje 375 mg magnezija na dan. V nekaterih \u017eivljenjskih obdobjih in stanjih pa so potrebne ve\u010dje koli\u010dine tega minerala. Nose\u010dnice, \u0161portniki, rekreativni \u0161portniki, starej\u0161i, diabetiki in otroci pogosto potrebujejo ve\u010d magnezija.<\/p>\n\n\n\n
Kako se magnezij porazdeli v telesu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij je \u010detrti najpogostej\u0161i mineral v \u010dlove\u0161kem telesu in je prisoten po vsem telesu. Vse celice v telesu ga vsebujejo in potrebujejo za delovanje. V telesu odraslega \u010dloveka je pribli\u017eno 25 g magnezija, od tega ga je 50 % do 60 % v kosteh, ve\u010dina preostalega pa v mehkih tkivih. Manj kot 1 % vsega magnezija je v krvnem serumu, njegovo raven pa telo strogo nadzoruje.<\/p>\n\n\n\n Razpolo\u017eljivost magnezija v telesu<\/strong><\/p>\n\n\n\n Vsebnost magnezija v telesu se uravnava z absorpcijo in izlo\u010danjem. Magnezij se absorbira v ionizirani obliki, najpogosteje v ileumu, prek paracelularnega transporta. Odstotek absorbiranega magnezija je obratno sorazmeren s koli\u010dino zau\u017eitega magnezija. Pri normalnem prehranskem vnosu se absorbira 40\u201350 %. Anorganske oblike magnezija ka\u017eejo manj\u0161o biolo\u0161ko razpolo\u017eljivost kot organske oblike. Prehrana, bogata s fitinsko kislino in fosfati, zmanj\u0161a absorpcijo, vendar je klini\u010dni pomen tega dejstva negotov.<\/p>\n\n\n\n Vloge magnezija<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ena od glavnih vlog magnezija je, da deluje kot kofaktor \u2013 pomo\u017ena molekula \u2013 v biokemi\u010dnih reakcijah, ki jih neprestano izvajajo encimi. Vklju\u010den je v ve\u010d kot 600 reakcij v telesu, med drugim:<\/p>\n\n\n\n Kdo potrebuje ve\u010d magnezija?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Naslednje skupine ljudi so bolj izpostavljene tveganju za pomanjkanje magnezija, ker ga navadno zau\u017eijejo premalo ali imajo zdravstvene te\u017eave (ali jemljejo zdravila), ki zavirajo absorpcijo magnezija iz \u010drevesja ali pove\u010dujejo njegovo izgubo iz telesa.<\/p>\n\n\n\n Kroni\u010dna driska in ovirana absorpcija ma\u0161\u010dob zaradi Crohnove bolezni, glutenske enteropatije in enteritisa lahko s\u010dasoma povzro\u010dita zmanj\u0161anje ravni magnezija. Resekcija ali obvod \u010drevesa, zlasti ileuma, obi\u010dajno privede do malabsorpcije in izgube magnezija.<\/p>\n\n\n\n Pomanjkanje magnezija in pove\u010dano izlo\u010danje magnezija z urinom se lahko pojavi tudi pri osebah z insulinsko rezistenco in\/ali sladkorno boleznijo tipa 2. Izguba magnezija je po vsej verjetnosti posledica vi\u0161jih koncentracij glukoze v ledvicah, zaradi \u010desar se pove\u010da izlo\u010danje z urinom.<\/p>\n\n\n\n Pomanjkanje magnezija je pogosto pri osebah s kroni\u010dnim alkoholizmom. Pri tej populaciji lahko do zmanj\u0161anja ravni magnezija pride zaradi slabe prehrane in prehranskega stanja, te\u017eav s prebavo, vklju\u010dno z bruhanjem, drisko in steatorejo (mastnim blatom) kot posledico pankreatitisa, ledvi\u010dne disfunkcije s \u010dezmernim izlo\u010danjem magnezija z urinom, pomanjkanja fosfata, pomanjkanja vitamina D, akutne alkoholne ketoacidoze in hiperaldosteronizma kot posledice bolezni jeter.<\/p>\n\n\n\n Povpre\u010dni vnos magnezija s hrano je pri starej\u0161ih odraslih manj\u0161i kot pri mlaj\u0161ih odraslih. Poleg tega se s starostjo zmanj\u0161a absorpcija magnezija v \u010drevesju in pove\u010da njegovo ledvi\u010dno izlo\u010danje. Pri starej\u0161ih odraslih je tudi ve\u010dja verjetnost kroni\u010dnih bolezni ali jemanja zdravil, ki vplivajo na raven magnezija, kar lahko pove\u010da tveganje za njegovo izgubo.<\/p>\n\n\n\n Nekatere pomembne vloge magnezija<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij in depresija<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij igra klju\u010dno vlogo pri delovanju mo\u017eganov in razpolo\u017eenju, njegove nizke ravni pa so povezane s pove\u010danim tveganjem za depresijo. Pregledna \u0161tudija iz leta 2020 je pokazala, da lahko stres iz\u010drpa zaloge magnezija, kar pove\u010da dovzetnost za stres in depresijo. \u0160esttedenska \u0161tudija, v katero je bilo vklju\u010denih 126 ljudi, je pokazala, da je dnevni vnos 248 mg magnezija zmanj\u0161al simptome depresije in anksioznosti, ne glede na stanje magnezija v organizmu.<\/p>\n\n\n\n Magnezij in raven sladkorja v krvi<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160tudije ka\u017eejo, da ima pribli\u017eno 48 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 nizke ravni magnezija v krvi, kar lahko vpliva na sposobnost telesa, da u\u010dinkovito uravnava raven sladkorja v krvi. Raziskave ka\u017eejo tudi, da je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ljudeh, ki zau\u017eijejo ve\u010d magnezija, manj\u0161e.<\/p>\n\n\n\n Magnezij in kakovost spanca<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij uravnava ve\u010d nevrotransmiterjev, ki vplivajo na spanje, na primer gama-aminomasleno kislino (GABA). V \u0161tudiji, ki je vklju\u010devala skoraj 4000 odraslih, so pove\u010dan vnos tega minerala povezali z izbolj\u0161anjem kakovosti in trajanja spanca. Poleg tega so druge \u0161tudije pokazale, da lahko magnezij zni\u017ea serumske vrednosti kortizola, stresnega hormona, kar pomirja centralno \u017eiv\u010devje in lahko izbolj\u0161a spanec.<\/p>\n\n\n\n Magnezij in ADHD<\/strong><\/p>\n\n\n\n Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je najpogostej\u0161a psihiatri\u010dna motnja v klini\u010dnih vzorcih otrok in mladostnikov, napotenih v otro\u0161ke psihiatri\u010dne ambulante. Prehranski dejavniki imajo lahko pomembno vlogo v etiologiji te motnje. Ve\u010d \u0161tudij je pokazalo, da je pri otrocih z ADHD raven magnezija v serumu in eritrocitih zmanj\u0161ana, prav tako pa je zmanj\u0161ana aktivnost Mg2+<\/sup>-ATPaze. Izsledki ve\u010d \u0161tudij ka\u017eejo, da je dodajanje magnezija (npr. 6 mg\/kg telesne te\u017ee na dan) lahko koristno pri obravnavi ADHD.<\/p>\n\n\n\n Magnezij in Alzheimerjeva bolezen<\/strong><\/p>\n\n\n\n Alzheimerjeva bolezen (AD) je najpogostej\u0161i vzrok demence. Za AD sta zna\u010dilni izrazita sinapti\u010dna izguba in zmanj\u0161ana kognitivna funkcija. Nedavne \u0161tudije so pokazale, da so ravni magnezija v mo\u017eganih, serumu in ioniziranem magneziju pri bolnikih z AD ni\u017eje. Vendar je natan\u010dna vloga magnezija v patogenezi AD \u0161e nejasna. Pri mi\u0161ih kroni\u010dno pomanjkanje magnezija v prehrani \u0161koduje spominu, zdravljenje bolnikov z demenco s prehranskim magnezijem pa izbolj\u0161a spomin.<\/p>\n\n\n\n Magnezij in osteoporoza<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij je vklju\u010den v tvorbo kosti in vpliva na delovanje osteoblastov in osteoklastov. Vpliva tudi na ravni paratiroidnega hormona in aktivne oblike vitamina D, ki sta glavna regulatorja homeostaze kosti. Ve\u010d populacijskih \u0161tudij je ugotovilo pozitivno povezavo med vnosom magnezija in mineralno gostoto kosti pri mo\u0161kih in \u017eenskah. Druge \u0161tudije so pokazale, da imajo \u017eenske z osteoporozo ni\u017eje ravni magnezija v serumu kot \u017eenske z osteopenijo in tiste brez osteoporoze ali osteopenije. Ti in drugi rezultati ka\u017eejo, da je lahko pomanjkanje magnezija dejavnik tveganja za osteoporozo.<\/p>\n\n\n\n Kako magnezij prispeva k zmanj\u0161anju utrujenosti in iz\u010drpanosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij je kofaktor v proizvodnji adenozin trifosfata (ATP), primarnega vira energije v na\u0161ih celicah. Brez zadostne koli\u010dine magnezija je proces proizvodnje energije ogro\u017een, kar povzro\u010da utrujenost in letargijo. Magnezij je nujen za pravilno kr\u010denje in spro\u0161\u010danje mi\u0161ic. Zaradi nezadostne koli\u010dine magnezija lahko pride do mi\u0161i\u010dnih kr\u010dev, \u0161ibkosti in splo\u0161nega ob\u010dutka utrujenosti. \u017div\u010dni sistem pa potrebuje magnezij za prenos signalov med \u017eiv\u010dnimi celicami. Njegovo pomanjkanje lahko prekine to komunikacijo, kar prispeva k ob\u010dutku utrujenosti in psihi\u010dne iz\u010drpanosti. Magnezij sodeluje pri uravnavanju nevrotransmiterjev, ki vplivajo na vzorce spanja. Njegovo pomanjkanje lahko poslab\u0161a kakovost spanja, kar prispeva k utrujenosti podnevi. Magnezij pomaga uravnavati telesni odziv na stres z uravnavanjem spro\u0161\u010danja stresnih hormonov. V obdobjih kroni\u010dnega stresa se lahko raven magnezija zmanj\u0161a, kar \u0161e poslab\u0161a ob\u010dutek utrujenosti in iz\u010drpanosti.<\/p>\n\n\n\n Pomanjkanje magnezija<\/strong><\/p>\n\n\n\n Pomanjkanje magnezija je razmeroma pogosto in lahko pripelje do razli\u010dnih zdravstvenih te\u017eav. Njegovi najpogostej\u0161i simptomi so:<\/p>\n\n\n\n Sklep<\/strong><\/p>\n\n\n\n Magnezij ima v \u010dlove\u0161kem telesu \u0161tevilne funkcije, zato igra pomembno vlogo pri prepre\u010devanju in zdravljenju mnogih bolezni. Nizka raven magnezija je povezana s \u0161tevilnimi kroni\u010dnimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva bolezen, insulinska rezistenca in sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, bolezni srca in o\u017eilja (npr. mo\u017eganska kap), migrenski glavoboli in motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Magnezij je esencialni mineral, ki ima klju\u010dno vlogo v \u0161tevilnih fiziolo\u0161kih procesih. Zadosten vnos magnezija je pomemben za ohranjanje optimalnega zdravja in prepre\u010devanje razli\u010dnih bolezni.<\/p>\n\n\n\n Viri:<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n