Mangan je esencialni mineral, ki igra pomembno vlogo v biolo\u0161kih procesih v telesu. Telo ga ne proizvaja, zato ga vna\u0161amo s hrano. Najdemo ga v razli\u010dnih \u017eivilih. Najve\u010d ga je v \u017eitih (nerafiniranih \u017eitih, ajdi, bulgurju, p\u0161enici in ovsu), razli\u010dnih semenih, p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkih, \u0161koljkah, ore\u0161kih, stro\u010dnicah, ri\u017eu, listnati zelenjavi, ananasu, kavi, \u010drnem \u010daju in \u0161tevilnih za\u010dimbah. Ljudje iz hrane absorbirajo le okoli 1 % do 5 % mangana. Dojen\u010dki in otroci ga navadno absorbirajo ve\u010d kot odrasli. Poleg tega se u\u010dinkovitost absorpcije mangana pove\u010da z manj\u0161im vnosom mangana in zmanj\u0161a z ve\u010djim vnosom, toda o mehanizmih, ki uravnavajo absorpcijo, je znanega le malo. Ugotovljeno je, da obstaja razlika v absorpciji mangana med spoloma, in sicer ga mo\u0161ki absorbirajo znatno manj kot \u017eenske. Manj\u0161a absorpcija mangana v prebavilih pri mo\u0161kih je povezana z ravnjo \u017eeleza in vi\u0161jimi serumskimi koncentracijami feritina.<\/p>\n\n\n\n
Zadosten dnevni vnos mangana je 2,3 mg\/dan za odrasle mo\u0161ke in 1,8 mg\/dan za odrasle \u017eenske. Za nose\u010dnice je zadosten vnos 2 mg\/dan, za doje\u010de matere pa 2,6 mg\/dan. Za otroke, starej\u0161e od 1 leta, je ustrezen vnos 1,2 mg. Eksperimentalno povzro\u010deno pomanjkanje mangana je imelo \u0161tevilne \u0161kodljive u\u010dinke, kot so upo\u010dasnjena rast, slab razvoj kosti in okvare skeletnega sistema, zmanj\u0161ana plodnost in prirojene okvare, motena toleranca za glukozo ter spremembe v presnovi ma\u0161\u010dob in ogljikovih hidratov pri \u017eivalih in ljudeh.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav na\u0161e telo potrebuje malo mangana, ima ta \u0161tevilne koristne u\u010dinke. Njegov pozitiven vpliv na zdravje se ka\u017ee v ve\u010d funkcijah, ki jih ima v telesu. V prvi vrsti je mangan sestavni del ve\u010d encimov, ki omogo\u010dajo biolo\u0161ke procese v telesu. Mangan je na primer del sestave piralokinaze, encima, ki je bistven za presnovo ogljikovih hidratov. Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, s \u010dimer prispeva k ravnovesju glukoze in zmanj\u0161uje tveganje za razvoj insulinske rezistence. Mangan je nujen tudi za delovanje encimov, ki so vklju\u010deni v sintezo in razgradnjo ma\u0161\u010dob, kot sta lipaza in aciltransferaza. Tako prispeva k uravnavanju proizvodnje energije v telesu. Kar zadeva beljakovine, je mangan sestavni del proteaze, ki je pomembna za sintezo novih beljakovin in nastajanje kolagena, bistvenega za zdravje ko\u017ee, las, sklepov in kosti. Sodeluje tudi v presnovi drugih mineralov, na primer kalcija, magnezija in fosforja. To je \u0161e zlasti pomembno za ohranjanje zdravih kosti in sklepov. Mangan je vklju\u010den tudi v sintezo nevrotransmiterjev, ki so bistveni za pravilno delovanje \u017eiv\u010devja. Pomemben je za rast vezivnega tkiva, strjevanje krvi, delovanje imunskega sistema in pravilno delovanje reproduktivnih hormonov.<\/p>\n\n\n\n
Mangan ima antioksidativno vlogo. Je kofaktor za encim superoksid dismutazo (SOD), ki pomaga nevtralizirati proste radikale v telesu. Ti lahko sicer po\u0161kodujejo celice in tkiva. Ta encim je pomemben za zmanj\u0161evanje oksidativnega stresa, ki je povezan tudi s tihimi vnetji in razvojem sodobnih bolezni, kot so bolezni srca in o\u017eilja, sladkorna bolezen, o\u010desne bolezni in celo rak. Prav zaradi antioksidativne vloge mangana prek encimov, ki so nadalje vklju\u010deni v presnovo makrohranil, se postavlja vpra\u0161anje, ali lahko pomanjkanje ali \u010dezmerna koli\u010dina mangana vplivata na pojav sladkorne bolezni tipa 2. Pri tem je zanimivo, da obstajajo \u0161tudije, ki ka\u017eejo, da sta tako zmanj\u0161ana kot pove\u010dana koncentracija mangana v krvi lahko povezani s sladkorno boleznijo tipa 2. \u0160tudija na Kitajskem, v katero je bilo vklju\u010denih 122 odraslih z novodiagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 in 429 odraslih brez sladkorne bolezni, starih med 40 in 92 let, je pokazala, da je bila verjetnost za nastanek sladkorne bolezni pri osebah z najvi\u0161jimi plazemskimi koncentracijami mangana 7,88-krat ve\u010dja kot pri tistih z najni\u017ejimi plazemskimi koncentracijami mangana. Po drugi strani pa \u0161tudija, opravljena na Sardiniji, ka\u017ee, da so bile povpre\u010dne koncentracije mangana v krvi ni\u017eje pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2 v primerjavi z osebami, ki te bolezni niso imele. Nekatere \u0161tudije pa niso pokazale povezave med manganom in pojavnostjo sladkorne bolezni. \u0160tudije na \u017eivalih ka\u017eejo, da lahko dopolnila z manganom izbolj\u0161ajo toleranco za glukozo, zmanj\u0161ajo oksidativni stres in izbolj\u0161ajo delovanje endotelija pri sladkorni bolezni. \u0160tudije na mi\u0161ih s sladkorno boleznijo so pokazale, da zadostne ravni encima superoksid dismutaza \u0161\u010ditijo pred zapleti sladkorne bolezni, kot so kardiomiopatija, retinopatija in nevropatija. To odkritje ponuja mo\u017enost izkori\u0161\u010danja u\u010dinkov superoksid dismutaze pri ljudeh, vendar \u0161e ni bilo opravljenih dovolj klini\u010dnih \u0161tudij. Raziskave \u0161e ka\u017eejo, da lahko terapevtska uporaba mangana pove\u010da izlo\u010danje insulina, s \u010dimer se izbolj\u0161a toleranca za glukozo ter zmanj\u0161ata oksidativni stres in tveganje za endotelijsko disfunkcijo pri sladkorni bolezni. Po drugi strani lahko akutna izpostavljenost ve\u010djim koli\u010dinam mangana v prehrani povzro\u010di zmanj\u0161anje ravni insulina v plazmi, hitro hiperglikemijo in hipoinsulinemijo, ki ji sledi hipoglikemija.<\/p>\n\n\n\n
Poleg sladkorne bolezni tipa 2 je v zadnjih 30 letih pri\u0161lo do drasti\u010dnega pove\u010danja pojavnosti debelosti, insulinske rezistence, ateroskleroze, hiperlipidemije, nealkoholne bolezni jeter in jetrne steatoze. Za te presnovne motnje uporabljamo skupno poimenovanje presnovni sindrom. Diagnosticirane so na podlagi naslednjih meril: abdominalna debelost, motena presnova ogljikovih hidratov, visok krvni tlak, dislipidemija. \u0160tudije so pokazale, da so presnovne bolezni povezane z oksidativnim stresom in vnetji. Mangan je zaradi svoje vloge v encimski sestavi pomemben zlasti v sestavi encima superoksid dismutaza, ki se nahaja v mitohondrijih in jih \u0161\u010diti pred oksidativnim stresom. \u010ce so mitohondriji po\u0161kodovani ali ne delujejo pravilno, se proizvodnja prostih radikalov \u0161e pove\u010da in poslab\u0161a oksidativni stres. \u0160tudije o povezavi med manganom in razvojem presnovnega sindroma ka\u017eejo precej razli\u010dne rezultate. Kitajski raziskovalci so ugotovili, da je presnovni sindrom pri mo\u0161kih obratno sorazmeren z vnosom mangana, pri \u017eenskah pa se s pove\u010danim vnosom mangana tveganje za njegov nastanek pove\u010da. Ve\u010dji vnos mangana je bil povezan tudi z manj\u0161o abdominalno debelostjo in ni\u017ejo stopnjo ateroskleroze pri mo\u0161kih. Pri korejskih \u017eenskah s presnovnim sindromom je bil vnos mangana znatno manj\u0161i kot pri zdravih kontrolnih osebah. Enake rezultate so ugotovili tudi pri \u017eenskah, ki so imele samo povi\u0161an krvni tlak. Omejujo\u010d dejavnik epidemiolo\u0161kih \u0161tudij so prav gotovo tudi prehranjevalne navade posameznikov, ki jih je treba upo\u0161tevati pri raziskavah, da bi dobili natan\u010dnej\u0161o sliko o vplivu mangana.<\/p>\n\n\n\n
Ateroskleroza je bolezen arterijske stene, za katero je zna\u010dilno kopi\u010denje holesterola, posledica pa so lahko sr\u010dni infarkt, mo\u017eganska kap in angina pektoris. Znanstveni dokazi ka\u017eejo, da gre za kroni\u010dno vnetno bolezen stene krvnih \u017eil, klju\u010dni dejavniki za njen nastanek pa so oksidirani lipoproteini nizke gostote in endotelijska disfunkcija, kar je tesno povezano z neravnovesjem med oksidativnim stresom in razvojem vnetja. Dokazano je, da superoksid dismutaza z manganom zmanj\u0161uje oksidacijo LDL in \u0161\u010diti pred endotelno disfunkcijo. Predvideva se, da je lahko raven mangana v serumu obetavna metoda za dolo\u010danje zgodnjih stopenj ateroskleroze. Ve\u010d \u0161tudij je pokazalo, da lahko dopolnila z manganom zmanj\u0161ajo adhezijo monocitov, ki jih spro\u017ei glukoza, na endotelij ter potencialno upo\u010dasnijo ali prepre\u010dijo razvoj ateroskleroze. Kljub temu so epidemiolo\u0161ke \u0161tudije pokazale vi\u0161je koncentracije mangana v krvi starej\u0161ih ljudi z aterosklerozo, starih od 61 do 100 let, v primerjavi z zdravimi osebami. Vse to ka\u017ee, da je za razumevanje mehanizma delovanja mangana potrebnih ve\u010d klini\u010dnih \u0161tudij na ljudeh, saj epidemiolo\u0161ke \u0161tudije ne upo\u0161tevajo vseh dejavnikov.<\/p>\n\n\n\n
Podro\u010dje oksidativnega stresa zahteva ve\u010dfaktorski pristop in spremljanje zelo velikega \u0161tevila spremenljivk. Eden od pomembnih dejavnikov je zagotovo mangan, saj je njegova vloga v telesu znana \u017ee dolgo \u010dasa. Potrebna pa je previdnost, saj je v prevelikih odmerkih lahko strupen. \u010cezmerna izpostavljenost manganu iz okolja ali na delovnem mestu je priznana kot dejavnik tveganja v dr\u017eavah, kjer to rudo pridobivajo, na primer v Afriki, na Kitajskem in v Avstraliji. Poleg rudarjev, ki pridejo v stik z manganom pri delu, so mu izpostavljeni tudi prebivalci, ki \u017eivijo v onesna\u017eenem okolju. Akutna izpostavljenost manganu lahko povzro\u010di manganizem. Kroni\u010dna izpostavljenost pa vodi do zastrupitve \u017eivcev, ki ima podobne simptome kot Parkinsonova bolezen, med drugim tremor, te\u017eave z motoriko in vedenjske spremembe. \u010cezmeren vnos mangana lahko negativno vpliva tudi na absorpcijo \u017eeleza in kalcija, saj ti minerali v na\u0161em telesu \u00bbtekmujejo\u00ab za transport. Prav zato je mangan odli\u010den primer, kako pomembna sta ravnovesje v u\u017eivanju in upo\u0161tevanje ustreznega dnevnega vnosa.<\/p>\n\n\n\n
Viri:<\/p>\n\n\n\n